16. 6. 2017. | Dejavnosti mreže

Na Reki je potekal 2. CIVINET Forum

2. CIVINET Forum je potekal 9. junija na Reki. Srečanja se je udeležilo približno 70 članov mreže CIVINET Slovenija – Hrvaška – JVE in drugi zainteresirani za dogajanje na področju trajnostne mobilnosti. Tema drugega foruma je bila "Načrtovanje in upravljanje trajnostne mobilnosti: načrti in izvajanje". Forum je bil posvečen 11. globalnemu cilju trajnostnega razvoja: trajnostna mesta in skupnosti. Organizirala sta ga ODRAZ, tajništvo mreže CIVINET in mesto Reka, kot koordinator mreže.

Forum je otvoril koordinator mreže Srdjan Škunca iz mesta Reka, sodelujoče pa je nagovoril tudi župan Reke, Vojko Obersnel.

Načrti trajnostne mobilnosti v mestih
Prvi del foruma je bil namenjen načrtom za trajnostno mobilnost (SUMP). Prikazani so bili primeri iz Slovenije, Hrvaške in Srbije. Forum se je začel s predstavitvijo Aljaža Plevnika iz Urbanističnega Inštituta Slovenije, naslovljeno Podpora pripravi SUMP-ov na nacionalni ravni – dobre prakse v Evropi. Predstavil je projekt CIVITAS PROSPERITY, enega najbolj ambicioznih evropskih projektov na temo SUMP-ov, ki je namenjen spodbujanju sodelovanja med odločevalci na lokalnih in nacionalnih ravneh pri razvoju nacionalnih programov podpore. Plevnik je napovedal izvedbo nacionalnega usposabljanja o SUMP-ih za člane mreže iz Slovenije in Hrvaške, ki bo, v sodelovanju z Mrežo, organizirano spomladi 2018.

Naslednjo temo, Načrt trajnostne mobilnosti za mesto Sisak (SUMP), sta predstavila prof.dr. Davor Brčić in dr. Marko Šoštarić iz Zavoda za mestni promet Fakultete prometnih znanosti v Zagrebu. SUMP za mesto Sisak bo predstavljal temeljni prometno-prostorski plan, s katerim se bo do leta 2030 usmerjal razvoj mestnega prometnega sistema, ki naj bi posledično vplival na boljšo gospodarsko sliko mesta. Mestni svet mesta Sisak je načrt sprejel marca 2017.

Ljubljana trenutno zaključuje novo celostno prometno strategijo (CPS), ki jo je na forumu predstavil Vlado Babić iz Mestne občine Ljubljana. Ljubljanska CPS je rezultat izvajanja številnih usklajevalnih sestankov in javnih obravnav s prebivalci, delavnic za prebivalce in strokovno javnost, opravljenih anket in razgovorov, razstav in številnih prireditev na prostem. Sprejetje strategije je načrtovano na julijski seji mestnega sveta. Vizija trajnostne mobilnosti mesta Ljubljana do leta 2027 predvideva naslednjo delitev pri urbanih potovanjih: 35% delež na račun pešačenja, 16% za kolesarjenje in javni prevoz ter 33% za promet motornih vozil.

V Sloveniji je trenutno v izdelavi več deset CPS-ov, ki se pod okriljem države izdelujejo po enaki metodologiji in bodo osnova in pogoj za pridobivanje sredstev EU.

Sledila sta dva primera iz Srbije. Klara Danilović iz Stalne konference mest in občin (SKGO), je spregovorila o začetkih načrtovanja trajnostne mobilnosti v Srbiji in predstavila primer mesta Šabac. Tema trajnostne mobilnosti v mestih je v Srbiji postala pomembna šele pred kratkim. SKGO, kot krovna organizacija vseh srbskih mest in občin, se v zadnjem času aktivno vključuje in podpira razvoj trajnostne mobilnosti v mestih. Mesto Šabac je trajnostno mobilnost izbralo za eno od svojih strateških usmeritev in jo ob finančni pomoči Kraljevine Švedske razvija v skladu z metodologijo strateškega participativnega načrtovanja SymbioCity, ki je del mednarodnega usposabljanja.

Drugi primer iz Srbije je predstavila Jelena Nikolić, predstavnica mesta Kruševac, ki je govorila o izzivih preoblikovanja prometa v mestnem središču. Z načrtovanjem razvoja prometa je mesto Kruševac prvo mesto v Srbiji, ki je pristopilo k izdelavi SUMP-a za obdobje 2017-2030. Omenila je nekaj ukrepov, ki se izvajajo za izboljšanje trajnostne mobilnosti v mestu, kot so nove kolesarske poti, območja umirjenega prometa, širitev cone za pešce in obnova pločnikov z namestitvijo otipnih plošč. Nekaterih od predlaganih ukrepov prebivalci niso bili pripravljeni sprejeti, zato je eno od pomembnih spoznanj prav to, da je v proces načrtovanja treba vključevati uporabnike in tudi upoštevati njihovo mnenje.


Primeri projektov v mestu Reka
Daniela Matejčić Miletić
je predstavila primer uporabe energetsko učinkovitih vozil pri delu KD Čistoća Reka, ki od leta 2014 v svoj vozni park uvaja vozila z zmanjšano ali ničelno emisijo škodljivih snovi v okolje. Naslednji je bil na vrsti podjetniški projekt elektrifikacije, avtomobilske družbe TORP d.o.o., ki se je pričel v proizvodnem inkubatorju Reške razvojne agencije Porin. Direktor Porina, Ernes Cukrov, je na kratko predstavil dejavnosti agencije, nato pa predal besedo mlademu reškemu podjetniku Teu Žikiću, snovalcu prvega električnega avtomobila na Reki. Vozilo ima vgrajen pogonski sistem, ki ne potrebuje vzdrževanja. Projekt izvajajo v sodelovanju z mestom Reka v okviru sistema spodbud in podpor novim podjetjem.

Vzporedni dogodki
V nadaljevanju Foruma sta potekala dva vzporedna dogodka, kjer so bili predstavljeni primeri trajnostne mobilnosti in razvoja kolesarjenja.

Projekt vzpostavitve krožnega sistema elektro mobilnosti v komunalnem sektorju mesta Varaždin je predstavil Dražen Vrhovski iz samoborskega podjetje Wawa d.o.o., ki se je pred kratkim pridružilo mreži CIVINET. Sistem je bil vzpostavljen v sodelovanju s Skladom za varstvo okolja in energetsko učinkovitost Republike Hrvaške in varaždinskim Centrom kompetentnosti za obnovljive vire energije. Sestavljen je iz treh ključnih elementov: sončna elektrarna moči 23kW, gospodarskih vozil na električni pogon za logistiko in hitro AC polnilno postajo za polnjenje baterij električnih avtomobilov.

Slaven Tica M. z Beograjske Fakultete za promet je predstavil dva projekta: izkušnje projekta Načrtovanje linij v sistemu mestnega in primestnega potniškega prometa v Beogradu ter mednarodni projekt nadaljnjih aktivnosti kolesarjenja in hoje v smislu trajnostne mobilnosti – TRACE (Opening the cycling and walking tracking potential), ki je sofinanciran s strani Evropske komisije v okviru programa Obzorje 2020.

Bratislav Poprašić iz Kruševskega ekološkega centra je predstavil projekt organiziranja ladijskega prevoza potnikov po rekah Savi in Donavi na območju Beograda, ki je po več neuspešnih poskusih v letu 2017 končno pričel z izvajanjem prve faze.

Nextbike sistem javnih koles v okviru razvoja trajnostne mobilnosti na Hrvaškem in širše v regiji, je predstavil Krešimir Dvorski iz Sistema javnih koles d.o.o.. Gre za sistem javnih koles, ki ima na Hrvaškem trenutno 20.000 registriranih uporabnikov. Javna kolesa so dostopna v desetih hrvaških mestih in občinah: Zagrebu, Karlovcu, Gospiću, Brinju, Slavonskem Brodu, Ivanić Gradu, Zadru, Šibeniku, Makarski in na otoku Lastovo. Omenjenim mestom sta se pred kratkim pridružili tudi mesti Velika Gorica in Metković. Izven meja Hrvaške pa je sistem trenutno na voljo v Sarajevu.

Projekt “Beograd kolesarjem” je predstavila Ana Delipar. Gre za prizadevanja, da bi na ulicah Beograda v naslednjih dveh letih postavili 150 postaj za izposojo koles, zgradili 120 km novega kolesarskega omrežja in vzpostavili 200 novih parkirnih mest za kolesa. Zelo pomemben del projekta se nanaša na izobraževanje in ozaveščanja državljanov, s poudarkom na zdravstvenih koristih kolesarjenja, na posebej zasnovane programe za otroke, na letni dogodek “Brez avtomobila” itd.

Nov, integralni pristop k načrtovanju in ustvarjanju ugodnih pogojev kolesarjenje vključuje tudi sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT). O pametnem, inovativnem upravljanju kolesarskega prometa je govorila Polonca Andrejčič Mušič iz ljubljanskega podjetja CISUM d.o.o.. Nov integralni sistem za vodenje kolesarskega prometa, ki ga izdeluje CISUM, bo omogočil usklajeno vodenje kolesarskega prometa na celotnem območju mesta in virtualne povezave vseh večjih bližnjih kolesarskih centrov. Z novim virtualnega pristopom želijo poleg vsakodnevnega kolesarjenja, promovirati tudi kvalitetne pogoje za športno, rekreacijsko in turistično kolesarjenje izven urbanih območij.


Obisk primerov dobrih praks
Po zaključku predstavitvenega del programa so udeleženci Foruma lahko izbirali med obiskom Mestnega prometnega centra ali Pomorskega kontrolnega centra. V Mestnem prometnem centru so obiskovalcem predstavili sistem za avtomatsko upravljanje prometa (AUS), ki ima s svojimi tehnološkimi zmogljivostmi zmožnost optimalnega upravljanja prometa v danih razmerah, in sodi med najnovejše tehnološke dosežke na področju prometne avtomatizacije.

Pomorski kontrolni center je center za nadzor pomorskega prometa Pristaniške uprave Reka. Nahaja se v zahodnem delu stavbe novega pomorskega potniškega terminala, z delom pa je pričel 1. julija 2009. Sistem za nadzor pomorskega prometa in komunikacijo z ladjami je sestavljen iz elektronskih pomorskih kart (ECDIS), v katere so integrirani podatki iz radarskega senzorja in sistema samodejne prepoznave ladij (AIS). Dodatni sistema je sestavljen iz komunikacijskega VHF sistema, hidrometeoroloških podatkov, video nadzora voda pomorskega področja in informacijskega sistema vodenja ter načrtovanja poslov (PMIS) pomorske dejavnosti na območju pristanišča.

/// Vse predstavitve so dosegljive TUKAJ. Fotogalerijo z dogodka pa si lahko ogledate TUKAJ.

Povratak