5. 3. 2018. | Sestanki mreže

Okrogla miza "Načrtovanje trajnostne urbane mobilnosti"

V drugem delu skupščine mreže je 23. februarja 2018 v Kruševcu sledila okrogla miza posvečena načrtovanju trajnostne urbane mobilnosti na kateri so predstavljeni primeri in izzivi SUMP-ov iz Ljubljane, Malmő-a in Kruševca ter hrvaški in slovenski primeri sistemov javnih koles - Nextbike in BicikeLJ.

Zanimivo uvodno predstavitev na temo „Kaj je Načrt trajnostne urbane mobilnosti (SUMP) in katere novosti prinaša pri načrtovanju“ je imel Vlado Babić iz Mestne občine Ljubljana. Dejal je, da je SUMP najbolj preizkušen način, da se na področju prometa aktivno vpliva na izzive in prihodnji razvoj, zmanjša onesnaženje okolja, omili klimatske spremembe ter vpliva na boljšo kakovost življenja in zdravje ljudi. Načrti trajnostne urbane mobilnosti so edinstvena priložnost za vključevanje javnosti v eno od področij upravljanja z njihovimi lokalnimi skupnostmi, meni Babić. S sprejetjem SUMP-a se povečuje tudi verjetnost, da bomo dosegli željeno stanje kakovosti življenja meščanov. Prezentaciji je sledil ODRAZ-ov film „Z dialogom do boljše mobilnosti v mestnih četrtih“.

V nadaljevanju, predstavnici Ljubljane (Slovenija) i Malmő-a (Švedska) so predstavili primere in izzive SUMP-ov iz svojih mest, a Kruševac je predstavil pred kratkim sprejet Načrt trajnostne urbane mobilnosti 2017-2030, kot prvi takšen dokument v Srbiji.

Nadahnjeno predstavitev „Trajnostna mobilnost – upravljanje sprememb“ je imel prof. Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana, ki meni, da je zelo pomembno vključiti javnost v izdelavo SUMP-a, ker meščani najbolje vedo kar je najbolje za njihovo četrt. Izhodišča morajo biti enostavna in njih se je treba držati. Po Koželju, najbolj pomembna naloga je povezovanje urbanističnega in prometnega načrtovanja, kar so danes še vedno ločena procesa. “Cilji prometne politike morajo biti merljivi. Sprememba mišljenja je naša trajna naloga”, meni Koželj. Treba je spremeniti prioritete, pri čemu so kolesarske steze prva naloga v mestu. Posebej je izpostavil pomen sprejetja prometnih infrastrukturnih pravil, česar SUMP-i pogosto ne vsebujejo. Glavno sporočilo ljubljanskih izkušenj je da je treba takoj začeti z majhnimi koraki, pri čem je direktno komuniciranje z javnostjo zelo pomembno. Ko se enkrat s procesom začne, ni poti nazaj, je poudaril Koželj. Šele z ustvarjanjem pravih pogojev bo prišlo do osvobajanja javnega prostora. Ljudem je treba ponuditi alternativo, ki je boljša za njihovo zdravje, kakovost življenja, ekonomiko gospodinjstva, okolje in podobno.

Milan Obradović, strokovnjak v programu “Podpora lokalnim samoupravam v Srbiji na poti pridruževanja EU-faza II” in nekdanji podžupan Malmő-a, je predstavil kako je Malmő zastavil načrt da postane najbolj trajnostno mesto na svetu in je v zelo zanimivi prezentaciji orisal pot mesta od industrijskega do mesta znanja. Peš hoja, vožnja s kolesom in javni prevoz so prva izbira za vse, ki delajo, živijo ali le obiskujejo Malmö. Ti načini potovanja, skupaj z atraktivnim in ekološkim javnim prevozom, osnova so prometnega sistema, ki je dizajniran za mesto in ljudi, je dejal Obradović. V sedmih letih je skupaj 40 milijonov evrov investirano v uvedbo mehkih in infrastrukturnih ukrepov – začenši od jačanja imidža mesta Malmő kot kolesarskega mesta, v vzdrževanje operativnih ukrepov, celovitih ter manjših infrastrukturnih ukrepov ter ukrepov za izboljševanje parkiranja. Udeležencem okrogle mize je sporočil, da za uspeh potrebno postaviti visoke in dolgoročne cilje, mrežiti se in učiti se na primerih dobre in slabe prakse ter zavzemati se za čim bolj poučene meščane in politike.

Jelena Nikolić iz Mesta Kruševac je predstavila Načrt trajnostne urbane mobilnosti Kruševca, prvi takšen dokument v Srbiji. Odsotnost ustrezne zakonske podlage je bil prvi izziv pri njegovi izdelavi vendar jima je mreženje s pomočjo mreže CIVINET ter učenje iz primerov dobrih praks in udeležba v EU projektih pri izdelavi veliko pomagalo.

Kot enega od primerov trajnostne mobilnosti v kontekstu pametnih mest, je Krešimir Dvorski iz Sustava javnih bicikala d.o.o. iz Zagreba predstavil Nextbike, prvi in največji sistem javnih koles v regiji. Nextbike na Hrvaškem ima registriranih več od 22.000, a v BiH več od 7.000 uporabnikov, je rekel Dvorski ter napovedal širitev sistema javnih koles v aprilu tekočega leta na področju Banja Luke.

Matic Sopotnik iz Mestne občine Ljubljana je predstavil ljubljanski sistem mestnega kolesa BicikeLJ, ki je ustanovljen leta 2011 ter trenutno ponuja 58 postaj in 580 koles. Sistem je integriran z enotno mestno kartico Urbana, ki omogoča plačilo prevoza v mestnih in primestnih avtobusih in vlakih, plačilo parkiranja v javnih parkiriščih in garažah, koriščenje električnih avtomobilov, ki so v floti LPP ter za vstopnice za muzeje, športne in kulturne dogodke. Po anketi, ki jo je Ljubljana opravila leta 2015, 96% Ljubljančanov meni, da je projekt mestnega kolesa pozitiven ali zelo pozitiven, celo 40% Ljubljančanov je že koristilo BicikeLJ, kar je velika rast v primerjavi z letom 2012, ko ga je koristilo 12%.

Glavni poudarki okrogle mize so kako je potrebna sprememba ponašanja, ustrezen javni prevoz in kakovostna kolesarska infrastruktura ter, da mesta morajo imeti vizijo, tako kot to kažejo primeri Ljubljane i Malmő-a. Poleg tega, vsa mesta naj bi pri izdelavi načrtov nujno morali vključiti predstavnike znanstvenih inštitucij.

/// Fotogalerija

Povratak